Blizu svojega bloka imam čudovito kvarno, ki stoji poleg ribnika in ima pergole preko celega vrta. Lokacija je odlična, blizu tudi nekaj dreves, ki skrbijo za prelep ambient, ribnik tudi malce ohladi temperaturo, pergole pa dajejo odlično senco, da bi človek kar cel dan presedel tam. Da o ponudbi ne govorim. Ne vem koliko različnih limonad, smutijev, tortic in kavic in še ne vem, kaj vse.
In ker imam danes prost dan in ker med tednom ni prevelike gneče, sem se odločila, da bom popoldan preživela branje knjige ob prijetni kavici in morda še kakšne tortice, v senci od pergole v tej kavarni.
Začetek je bil zelo obetaven, saj sem prišla v kavarno, se usedla za prosto mizo, pergole so bile pokrite in zelo kmalu je prišel natakar po moje naročilo. Za začetek sem si naročila najljubšo kavo in neko pecivo in moj trenutek se je začel. Kakšno uro je bilo vse kot sem si zamislila, potem pa je začel pihati veter in videti je bilo, da se bliža nevihta. Bila sem še na pol v pripravljenosti, da lahko, da se bo moj načrt popolnoma spremenil, ampak na srečo je padlo le nekaj kapljic dežja in sonce se je zopet prikazal. Sproščeno sem se namestila nazaj in si naročila eno presno tortico ter smuti iz sadja in zelenjave in moj dan v kavarni se je nadaljeval. Očitno sem se dobro dogovorila z vremenom, da je na moji strani in ni pustil, da se moj trenutek uživanja konča.
Presedela sem kar dobre štiri ure, ko sem se končno odločila, da ima dovolj. Predvsem sem postala lačna in čas je bil za večerjo. Čudovito vzdušje, ki ga nudijo pergole in ponudba v kavarni, vseeno ni dovolj, da bi bil človek sit, zato sem se odpravila proti domu, da si skuham večerjo.