Zelo mi je bilo hecno, ker so mi starši že od nekdaj razlagali, kako je stopnja izobrazbe pomembna, čeprav tudi sama niti nista šla na nobeno fakulteto in sta tako imelo končano samo srednjo šolo, pa še to sta oba naredila v zamiku. Kljub temu stanju in njihove stopnje izobrazbe, sta prav tako imela dobre službe in dobre plače in doma nam res čisto nič ni manjkalo.
Zato sem njune nasvete, ki so bili seveda samo dobronamerni, rahlo preslišala. A tudi danes se časi spreminjajo in navsezadnje je tudi status nekoliko se dvignil. Po eni strani, sem bila res vesela da sem jih lih toliko poslušala, da sem zaključila fakulteto, čeprav nisem šla ravno študirati prava, saj danes že v vsaki urejeni službi, ki ima kolikor toliko normalen delavnik z upoštevanjem celih vikendov fraj, zahtevajo stopnje izobrazbe ki so višje od srednješolskih. Tako pa, tudi za poklice, ki si nebi toliko mislili, da sploh potrebujejo kakšno izobrazbo, še vedno zahtevajo vsaj poklicno šolo narejeno. Pa ne zaradi tega, ker poklici ne bi bili vredni izobrazbe, ampak preprosto zato, ker se določenih poklicev ne naučiš v šoli, ampak so toliko specialni, da moreš pri njih naredi še kakšno dodatno izobraževanje, ki pa ti ga seveda oni plačajo. Kljub temu, da se odločiš nadaljevati svoje šolanje po srednji šoli, pa imaš prav tako možnost z izbiro stopnje izobrazbe, kar je pomenilo, ali gre na višjo ali visoko ali na univerzitetno fakulteto. Čeprav so danes visoka strokovna in pa univerzitetna pravzaprav z enako stopnje izobrazbe in praktično ne naredi nobene razlike.
Morda je res kakšna težja ali lažja, ampak vseeno je to odvisno, če bi želel iti študirati še naprej na magisterij, saj bi ti v tem primeru prišla prav, saj bi odnesel širše znanje. Ampak na koncu pa, vsem mlajšim na koncu vedno svetujem, naj ne razmišljajo toliko katera so stopnje izobrazbe, ampak da si izberejo takšen študij, ki jih veseli.